Ali se lahko domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, če v pogodbi o zaposlitvi manjka navedba razloga za sklenitev pogodbe za določen čas?
Kot izhaja iz 4. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) je delovno razmerje definirano kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerega se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Delovno razmerje nastane oziroma se sklene na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Na podlagi 11. člena ZDR-1 se pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca prav tako prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela. Če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Ob sklenitvi delovnega razmerja se sklene pogodba o zaposlitvi, ki mora vsebovati naslednje elemente, in sicer: podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža; datum nastopa dela; naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom ZDR-1; kraj opravljanja dela; če ni naveden točni kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca; čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas; določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom; določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa; določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih; določilo o drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače; določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta; dolžino odpovednih rokov; navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca in druge pravice in obveznosti v primerih, določenih z določbami ZDR-1. V peti alineji prvega odstavka 31. člena ZDR-1 je kot ena izmed bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi določen tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi.
Torej vprašanje, ki se pri tem zastavlja je, ali se lahko domneva, da je ob odsotnosti razloga za sklenitev pogodbe za določen čas, pogodba avtomatično sklenjena za nedoločen čas. Vsekakor to ne drži. Odsotnost razloga v pogodbi za določen čas, nikakor ne more povzročiti dejstva oziroma domneve, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Namreč drugi odstavek 12. člena ZDR-1 določa, da če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se šele takrat domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Torej domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, je podana le v primeru, ko čas trajanja (ne pa tudi razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas) ni pisno določen in če pogodba za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela.