Plačilo za opravljeno delo je ena izmed temeljnih pravic delavca, hkrati pa tudi dolžnost
delodajalca, da delavcu plačo zagotovi. Že iz 44. člena Zakona o delovnih razmerjih (v
nadaljevanju: ZDR-1) izhaja navedena obveznost delodajalca do delavca, kjer mu ZDR-1
nalaga dolžnost, da delavcu zagotovi ustrezno plačilo za opravljano delo. Tako ima delavec v
delovnem razmerju, ne glede na to, za kakšen tip pogodbe o zaposliti gre, pravico do plačila
za opravljeno delo.
Plača je v skladu s 126. členom ZDR-1 sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno
uspešnost in dodatkov, pri čemer je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je
le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Osnovna plača pa se določi
upoštevaje zahtevnosti dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Kot že navedeno je plača pravica delavca, v katero delodajalec ne sme poseči. To pomeni, da
jo mora delavcu izplačati v celoti. Se pa v praksi lahko zgodi, da pri izplačilu plače delavcu,
pride do neupravičenih posegov in odtegljajev s strani delodajalca. Kot tipičen primer lahko
navedem prekoračitev službenih mobilnih telefonskih pogovorov delavca v zasebne namene,
kjer delodajalec prekoračeni znesek brez soglasja delavca, odtrga od njegove plače. To je
seveda nedovoljeno in v nasprotju z 136. členom ZDR-1.
Namreč prvi odstavek 136. člena ZDR-1 določa, da delodajalec lahko zadrži izplačevanje
plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki
določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna. To pomeni, da delodajalec lahko
zadrži izplačevanje plače zgolj v tistih primerih, ki so določeni z zakonom in sicer bo
delodajalec lahko zadržal izplačilo plače na podlagi določb Zakona o izvršbi in zavarovanju
(v nadaljevanju: ZIZ), na podlagi določb Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju:
ZDavP-2) in na drugi zakonski podlagi.
Torej kakršen koli dogovor o možnosti pobota ali dogovor o zadržanju plače, ki bi bilo zapisano
v pogodbi o zaposlitvi je nično. Namen te določbe je varovanje delavca kot šibkejše stranke v
pogodbenem razmerju, kateremu je plača običajno tudi edini vir preživljanja.
Določba 136. člena ZDR-1 v drugem odstavku odstopa od splošnega pravila zapisanega v
prvem odstavku istega člena in tako daje možnost pobota le v primeru, če delavec k temu
odtegljaju in pobotu poda izrecno pisno soglasje.
Izplačilo plače
Pri tem je pomembno, da delavec ne more podati soglasja za pobot in odtegljaj od svoje plače
pred nastankom delodajalčeve terjatve, kot to izhaja iz tretjega odstavka 136. člena ZDR-1.
To namreč pomeni, da se delavec lahko strinja s pobotom terjatve s svojo obveznostjo šele po
tem, ko je nastala njegova obveznosti (terjatev delodajalca) do delodajalca. Se pa v praksi to
velikokrat ne upošteva, saj se na primer v primeru uporabe službenih mobilnih telefonov v
internem pravilniku ali v pogodbo o zaposlitvi zapiše, da se v primeru morebitne prekoračitve
uporabe mobilnih telefonov, delavec že v naprej strinja z odtegljajem prekoračenega zneska
od svoje plače. Ob tem naj poudarim, da to ni mogoče, saj tretji odstavek 136. člena ZDR-1
jasno in nedvoumno določa, da delavec ne more dati soglasja za odtegljaj in pobot svoje
obveznosti pred nastankom delodajalčeve terjatve, saj terjatev dejansko še ni nastala.